Cenik

Ko otrok doživi travmo – stisko in nima podpore, orodij ali stabilne – čustvene osebe zraven sebe, ki bi mu držala  varen prostor, da izrazi in doživi to čustveno stisko se le-ta umakne na edino  varno mesto, ki je njegov um.

Zapusti svoje telo.
Zaklene svojo bolečino.
In začne obsesivno razmišljati:
»Zakaj se je to zgodilo? Kaj to pomeni? Kako to popravim? Kako sem lahko naslednjič bolj priden? Kaj sem spet naredil narobe? «

Ampak tukaj je (ne) prijetna resnica:

Z otrokom ni popolnoma nič narobe. Starši ali druga odrasla oseba, ki povzroča trpljenje je sama ostala ujeta v svoji bolečini, ki je ni predelala in sedaj to bolečino in trpljenje prenaša naprej na otroka.

Tukaj ne gre zato, da obsojamo, kritiziramo, ker s tem samo prenašamo svojo travmo naprej.

In tudi s tabo ni popolnoma nič narobe.

Ko se sproži travma narediš točno to kar si naredila kot otrok. Zapustiš svoje telo. Zakleneš svojo bolečino.
In začneš obsesivno razmišljati:
Zakaj se je to zgodilo? Kaj to pomeni? Kako to popravim? Kako sem lahko naslednjič bolj “pridna”?

Cilj mojih programov je, da vklopiš prepoznavanje, ozaveščanje in razumevanje zakaj čutiš to kar čutiš, zakaj delaš to kar delaš,  zakaj se odzivaš tako kot se odzivaš.

Razumem, kako se počutiš. Sama sem imela podobne občutke. Dolgo sem se vrtela v začaranem krogu nenehnega razmišljanja in analiziranja. Več o meni lahko prebereš TUKAJ